Otrok športnik

Kdaj naj otrok športnik postane?

Malo za šalo malo za res, a otroci so dejansko športniki od trenutka, ko shodijo. Tega se zavedajo tudi starši, ki morajo nenadoma obvladati nekaj več hitrosti in koordinacije, da jim sploh lahko sledijo. Otrok športnik, kot resna besedna zveza pa je nekaj povsem drugega. A pozor! Starši, nikar ne prehitevajte in ne pretiravajte v želji, da bi vaš otrok postal vrhunski športnik.

Sprva otroka zgolj opazujte pri igri. Ugotovite kaj rad počne in v čem je morda nadpovprečno dober. Ga veseli brcanje ali metanje žoge, morda tek okoli dvorišča, ali pa raje skače v bazen. Naj otrok športnik ne bo vaša zamujena priložnost iz otroštva.

Otrok mora v športu uživati in mu ne sme postati služba. Prekmalu je seveda, da bi pri rosnih letih določevali kateri šport je tisti pravi. Naj se ukvarja z vsem po malem karkoli ga veseli. En dan na košarkaškem igrišču, naslednjega pa na nogometnem, če želi.

Ko je otrok športnik zrel za več

Ko govorimo o tem, da se otrok ukvarja resneje z nekim športom, lahko rečemo, da postaja otrok športnik. Ne profesionalni nogometaš, ali plavalec, pač pa zgolj otrok športnik in nič več. Še vedno je prioriteta, da ga ukvarjanje s tem športom veseli, a se že počasi zaveda, da ga lahko ta športna pot pripelje malce dlje od igre.

Zgodi se vpis v kakšen športni klub ali društvo in vadba pod nadzorom trenerja ali športnega strokovnjaka. Dobro je, da ima otrok svoje cilje, nikakor pa naj mu jih ne postavljajo starši. Nekateri starši imajo globoko v sebi žal nekaj razočaranja iz svojega otroštva, ko v določenem športu niso uspeli in zato želijo, da bi vse to nadoknadil njihov otrok.

To je velika napaka, ki na koncu vodi v zgodbe z ne preveč lepim koncem. Čeprav v tem športu tudi tekmuje, pa nikoli ne sme imeti občutka, da ste zaradi njegovega morebitnega neuspeha, še najbolj razočarani vi.

Otrok športnik je tudi še vedno otrok

Če je vaš otrok športnik, to še ne pomeni, da se mora vesti kaj drugače od ostalih otrok. Še vedno je otrok in še vedno ga zanima igranje s sovrstniki in vse tisto kar počnejo oni. Seveda je jasno, da zaradi ukvarjanja s športom pride do nekaj razporeditev prioritet in časa, a še vedno mora imeti prosto pot izbire.

Ko je otrok športnik po duši in srcu, se to hitro opazi. Sam preneha z dejavnostmi, ki ne sodijo v njegov športni ritem in bi mu bolj škodile kot koristile. Šport je za otroka sila pomemben tudi pri razvoju. Pa ne govorimo zgolj o telesnem, pač pa tudi o osebnostnem.

Otroci, ki se ukvarjajo s športom, precej hitreje postanejo bolj odgovorni in se lažje vklopijo v svet odraslih. To jim seveda godi, saj ne občutijo tiste nepotrebne treme s katero se spopadajo ostali. Prav tako tudi čutijo, da so sposobni marsičesa, manjše ovire v življenju pa jih bodo prej zabavale kot pa skrbele.

Tagovi: otroci in šport, šport za otroka, trening